Strah pred pornografijo je neutemeljen
Stojan PRESS, Zavod oznanja 4.9.2010Leta 2002 je francoska porno diva Ovidie, univerzitetno izobražena spolna delavka in zdaj režiserka ženski publiki prijaznih porno filmov, objavila svoj knjižni prvenec Pornomanifest (leta 2004 je izšel tudi v slovenskem prevodu), obvezno čtivo za bralce, ki želijo in hočejo razčistiti s stereotipi, ki jih je na pornografsko filmsko industrijo nanizalo ljudsko izročilo. Knjigenaj se izogibajo le tisti, ki imajo o pornografiji že izoblikovano mnenje in ga nočejo ali ne smejo spreminjati.
Ost Pornomanifesta je najbolj naperjena proti antipornografskim križarjem.
Ost Pornomanifesta je namreč najbolj naperjena proti antipornografskim križarjem. Napadi altruizma pri posameznikih in skupinah, ki čutijo neustavljivo potrebo, da bi pomagali seksualnim delavkam, so po mnenju Ovidie naravnost smešni, njihovi poskusi, da bi iz krempljev izkoriščevalske industrije iztrgali ponižana in popredmetena telesa, pa kratkomalo patetični. Kaj, če bi za mnenje o tem enkrat za spremembo vprašali tudi njih, spolne delavke osebno, zaključi Ovidie.
Ovidie je trenutno ena najbolj cenjenih režiserk porno filmov po ženskem okusu.
Na vprašanje, kaj jo je gnalo v ta družbeno stigmatizirani poklic, odgovarja, da je šlo v prvi vrsti za željo, da bi si nekoč izoblikovala jasno, čisto in trdno podobo o lastnem telesu in spolu. Delo pornografske igralke v shizofreni zahodni družbi ni ravno lahko in cena, ki jo mora plačati, ni ravno nizka. Ženske so bolj kot v kateremkoli drugem poklicu vpletene po telesni in intimni plati. So pod velikim socialnim pritiskom in v stalnem konfliktu s svojimi družinami, saj velja, da po pornografski karieri težko najdejo ‘resno’ delo. Ne morejo v javnost, da jih ne bi kdo oblajal ali celo napadel. Njihovo zasebno življenje v dvoje je nenehno na preizkušnji.
Delo pornografske igralke ni ravno lahko in cena, ki jo mora plačati, ni ravno nizka.
Vendar pa za nič od tega ne gre kriviti porno industrije, poudarja Ovidie, še najmanj za družbeni prezir, ki ga mora prenašati pornografska starleta. Gre za stranske učinke predsodkov in okolja, ki jih vneto goji. Okolja, ki sebi brez grešnih kozlov ne upa pogledati v obraz. Pa čeprav vse več javnih medijev izključno v komercialne namene prevzema pornografsko ikonografijo. Pa čeprav riti in joški skačejo tako rekoč iz vsakega oglasa in večine naslovnic tako imenovanih družbeno sprejemljivih trendovskih revij.
Ženske v nasprotju z uveljavljenim prepričanjem v pornografiji ne uživajo nič manj kot moški.
Skratka, če želite izvedeti kaj konkretnega o pornografiji, potem se je priporočljivo najprej obrniti na osebje, ki tako ali drugače združuje delo v tej demonizirani veji šovbiznisa. »Ženske v nasprotju z uveljavljenim prepričanjem v pornografiji ne uživajo nič manj kot moški. O pornografiji le manj govorijo in razpravljajo,« trdi tudi ameriška publicistka Jennifer Matlack.
